»Potem si na prsi prilepim nalepko, na kateri je črno na belem zapisana ena samcata beseda: nemščina. To je to, to dejanje, od tedaj naprej se napis na mojih prsih glasi kot priznanje: nemščina. Ja, Nemec sem, ne po izvoru, po svetlih laseh, arijski krvi ali podobnih neumnostih, pač pa preprosto po jeziku, s tem pa po kulturi.«
»Jasno nama je bilo, da to ni ne latinščina ne nemščina, ampak neki slovanski jezik.«
»Sama sem potem, ko je bilo že prevodo iz pogovorne nemščine že narejen, malo spremenila jezik, da smo prišli do krajših stavkov in bolj otroškega jezika.«
»Zelo vešč sem nemščine, še bolj pa avstrijščine.«
»Nemščina je pomemben pogoj, toda jezika se je mogoče naučiti tudi ob delu.«
»Ko sem začela govoriti nemško, sem opazila, da v tem jeziku veliko bolje izražam čustva. Nemščina je fantastična kot jezik za pisanje. Je odličen knjižni jezik. V nasprotju s slovenščino se z jezikom lahko igraš na neverjeten način. Slovenščina na primer ne pozna zloženk. V nemščini sem našla izraze za čustva in občutke, ki jih je težko izraziti v slovenščini«
»Več kot polovici dunajskih šolarjev ni materni jezik nemščina. To postavlja izobraževalni sistem pred velike izzive.«
»Ta jezik postaja trpen / s tem jezikom je mišljena slovenščina / mišljena je kaj pa misli manj kaj / ta rev bi rada pa nekako ne more.«
»Odločitev, da piše v nemščini, je prišla spontano.«
»Lahko bi rekli, da je besedilo težje razumljivo celo od tedanje nemščine, če recimo Slovenec zna vsaj osnove nemškega jezika.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju